dodano v košarico.

Druga žetev sivke na Kregolišču

By 28. julij, 2014Na Krasu
Pred natanko letom dni je na Kregolišču potekala prva žetev sivke na plantaži družinica je tedaj štela 4.000 rastlin – starih rosnih 840 dni. Organizirali smo jo s pomočjo sorodnikov, prijateljev in znancev in jo v petih dnevih spravili pod streho. In tam ‘pod streho’ se je sočasno dogajala parna destilacija, ki nas je presenetila s pridelkom sivkinih cvetov in iz njih pridobljenih sestavin, saj so nam mlade sadike  podarile 13 litrov sivkinega eteričnega olja, 240 litrov rožne vode (hidrolata) in 58 kg sivkinih cvetov. Tega nam niso napovedovali niti največji optimisti, ki so nas predhodno opozarjali, naj ne pričakujemo preveč od prve žetve.

 

Sobota, 1. dan žetve

 

No, prva žetev je zdaj že oddaljena zgodovina in leto pozneje se je pred petimi dnevi na Kregolišču odvijala druga žetev (danes tudi že zgodovina). Glede na ugodne vremenske razmere letos spomladi in poleti je bilo pričakovati več pridelka, ne nazadnje tudi zato, ker so rastline leto dni starejše in bujnejše. Leto dni starejši in izkušenejši smo bili tudi mi, zato smo se odločili žetev organizirati nekoliko drugače: kot dogodek z več sočasnimi dejavnostmi, ki nekako sodijo skupaj. Nismo izumljali tople vode, držali smo se ustaljenega recepta podobnih prireditev.
Zamislim primerno je bila tudi organizacijska ekipa močnejša, saj so jo pomembno okrepili sovaščani, predvsem Katarina Pleško ter Rajko in Vesna Markuža, ki niso prispevali le delo svojih rok, ampak tudi številne ideje , svoje pa so prispevali tudi drugi sovaščani, ki so prijazno dovolili, da smo v logistične namene uporabljali njihove parcele. In ker se je ekipi priključil tudi komenski bar Paradiso, ki je obljubil primerno postrežbo gostov, so bili dani vsi pogoji za uspešno žetev. Le vremenu je bilo treba obljubiti kakšno priprošnjo več in zdaj že lahko rečemo, da so bile naše želje uresničene.

 

V soboto 19. in nedeljo 20. julija se je tako na Kregolišču zbrala številna ekipa, ki je že na vse zgodaj pričela z žetvijo in sicer na star način, s srpi. A ker jih je imela vas premalo, smo si pomagali z navadnimi in vinogradniškimi škarjami. Ker pa vsi vemo, da je človeški faktor nepredvidljiv, smo si za vsak primer omislili še sodobno obliko žetve s posebno, sivkam namenjeno motorno koso.

 

Vreme nam je bilo, kot rečeno, naklonjeno, sonce, ki ga sivke tako ljubijo in ga je bilo letošnje poletje bolj malo, je bilo sicer kot za nalašč za spoznanje premočno, zato je bila senca na z vseh strani obsijani plantaži med najbolj iskanimi kotički prireditve. Če seveda izvzamemo veliki senčnik ob bifeju, kjer so stregli s pršutom, sirom, teranom in običajno ponudbo bifejev.

 

No, kljub veliki volji (predvsem) žanjic, je bilo kmalu jasno, da plantaži ročna žetev ne bo kos, zato je bil Marko, ki nam ga je prijazno ‘posodila’ Ekotera iz Ivanjega Grada – za kar se ji zelo zahvaljujemo – med  najbolj zaposlenimi ljudmi tisti dan. Svoje delo je opravil izvrstno in nam za nedeljo pustil samo toliko rastlin, kot je bilo potrebno, da smo obiskovalcem lahko tudi v nedeljo pokazali, kako poteka ročna žetev.

 

Sama žetev pa ni bila edina zanimiva dejavnost dneva. Sočasno je namreč na posebnem odru v senci potekala parna destilacija, ki je iz sivke iztisnila tisto, kar smo od nje pričakovali: žlahtno esenco in rožno vodo. Oboje smo destilirali v dveh 200-litrskih kotlih in sproti preverjali letošnjo letino. Enega nam je posodil Milko Novič, pionir sivkarstva pri nas, drugega pa Boris Kante iz Lokev nad Gorico, obema se tudi na tem mestu najlepše zahvaljujemo.
Že po prvih kotlih – v en kotel gre približno 25 kg sivke, ki smo jo destilirali dve uri, nato smo izžete rastline zamenjali s sveže požetimi – je bilo jasno, da bo žetev uspešnejša od lanske in to se je potrjevalo iz ure do ure vse do noči.

 

Žetev in destilacija sta bila seveda osrednja dogodka, vendar smo obiskovalcem letos ponudili tudi ogled tipične kraške vasice in značilnega kraškega kala. Kregolišče je za oboje zelo primerna lokacija, saj je majhna vasica ena najbolj avtohtonih na Krasu, njen kal pod vasjo pa v nasprotju z njeno majhnostjo eden največjih v območju. Oboje je obiskovalcem razkazala Katarina Pleško, ki se sicer ukvarja z ekološkim kmetijstvom v okviru kmetije Pri Tagornjih.. Radovedneži so imeli možnost, da se v vas odpravijo peš ali pa se tja popeljejo z zapravljivčkom, ki je bil na voljo obiskovalcem ves dan.

 

Z vzgojo in predelavo sivke je zelo tesno povezana tudi kozmetika; na Kregolišču zanjo skrbi Jožica Radovan, ki za blagovno znamko Sivkin dotik izdeluje najbolj tipične izdelke naravne kozmetike. V času žetve so imeli obiskovalci – izkoristile so jo predvsem obiskovalke – možnost ogleda izdelave trdega mila na osnovi sivke.

 

In to še ni bilo vse: večji del dneva je potekala tudi gradnja tipične kamnite pastirske hišice, kakršne so izdelovali pastirji njega dni za svoje potrebe in so dandanes ponekod značilnost kraške pokrajine. Dela je ob pomoči bolj in tudi manj veščih vodil Mitja Kobal iz Brnika in tako zastavil gradnjo, ki jo bomo prihodnje leto dokončali. Tej dejavnosti smo sicer želeli dodati še eno tradicionalno, a bolj razvedrilno, namreč škrljado, a se je izkazalo, da na sicer prislovično kamnitem Krasu nismo pravočasno našli primernih kamnov. Igra je sicer nekakšno balinanje oziroma bližanje s pomočjo ploščatih kamnov. Obljubo, ki smo jo dali letos, bomo tako morali izpolniti prihodnje leto.
No, da ne bi dan minil povsem brez igre in zabave, je poskrbelo igrišče za odbojko na travi.

 

Dovolj dogodkov za prvi dan torej, za dan, ki se je končal šele precej po sončnem zahodu, ko je noč prekrila plantažo, okoliške travnike in gozdiček in je priročni bar postregel zadnje goste.

 

Nedelja, 2. dan žetve

 

V nedeljo je bilo žetve bolj malo, saj smo bili prvi dan preveč pridni, je pa parna destilacija potekala ves dan, vse do noči. Tistih nekaj obiskovalcev, ki si je v nedeljo vzelo čas za izlet na Kras, je lahko še vedno vihtelo srpe, a pretirane vneme ni bilo. Ne glede na to, so mnogi uživali v tipični kraški pokrajini, ki je počasi začela dobivati poletni nadih.

 

Ker je bila letina obilnejša, je tudi destilacija kljub dvema kotloma potekala dlje, tako da smo jo končali šele naslednji dan. S količino pridobljenega eteričnega olja in rožne vode smo izjemno zadovoljni, materiala je torej več kot dovolj za naših 23 izdelkov, kolikor jih trenutno izdelujemo v okviru blagovne znamke Sivkin dotik.

 

Ob sami žetvi nismo mogli mimo ugotovitve, kako smo ljudje odvisni drug od drugega, v tem primeru tisti, ki gojimo in predelujemo sivko. Tudi spoznanje o koristnosti sodelovanja oziroma združevanja moči je vse močnejše in ga delimo z nekaterimi našimi ‘poklicnimi’ prijatelji oziroma kolegi. Bogatejši smo tudi za spoznanje, da lahko v tako majhni skupnosti, kot je naša ‘Kr’hulska’, skupaj lahko veliko naredimo. Iz tega se je pod noč drugega dne porodil sklep, ki bo, tako upamo, imel tudi konkretne koristne posledice.  A o tem več jeseni tudi na naši spletni strani.

 

Druga žetev na Kregolišču je torej za nami; v vsakem pogledu je bila uspešnejša od premierne, to pa je najboljša spodbuda za naprej. Kaže se pripraviti za tretjo in z idejnimi pripravami začeti že jeseni, ko so zamisli po pravkar končani žetvi še sveže in je volje veliko!
Uroš Gabrijelčič

Author Uroš Gabrijelčič

More posts by Uroš Gabrijelčič