Zaščitni znak blagovne znamke Sivkin Dotik

Ikona in uganka staroegipčanskega sveta

Kaj imata skupnega Nefretete in slovenski Kras?

Kaj povezuje sivko, ki si je v zadnjih letih izborila domovinsko pravico na Krasu in Nefretete, staroegipčansko kraljico?

Kaj dolguje blagovna znamka Sivkin dotik ikoni klasičnega sveta?

Zgodba o Nefretete, egipčanski kraljici in ženi najkontroverznejšega kralja v vsej tritisočletni zgodovini dinastičnega Egipta – faraona Ehnatona – je zgodba o ženski, ki je pravzaprav ikona nekega zelo odmaknjenega, a neustavljivo privlačnega zgodovinskega obdobja. Ampak Nefretete ni samo ikona ampak tudi enigma starega Egipta, kajti dokumentov, ki bi osvetljevali njeno življenje, ni zelo veliko. Za to ima največ ‘zaslug’ njen soprog, ki so ga zaradi njegovih prevratniških religioznih idej kmalu po njegovi smrti njegovi nasledniki skoraj v celoti izbrisali iz kolektivnega spomina Egipčanov. In Nefretete, najsijajnejša ženska klasičnega sveta, tudi v tem pogledu deli njegovo usodo.

 

Ampak preden se povsetimo njeni zgodbi, je treba seveda pojasniti, zakaj se ime Nefretete sploh pojavlja na spletnih straneh blagovne znamke Sivkin dotik. In razložiti, kakšno zvezo ima ta skrivnostna gospa, ki je živela v Egiptu nekdaj (se pravi pred 3.500 leti) s kozmetično kolekcijo omenjene znamke, ki jo na Krasu izdelujemo danes?

Razlog za takšno odločitev je pravzapravj preprost in po svoje logičen: Nefretete smo si izbrali kot zaščitni znak zato, ker je bila znana po tem, da je zelo pazljivo in intenzivno skrbela za svoj obraz in telo, da ju je negovala celo bolj, kot so to sicer počele v obilni meri tako egipčanke kot egipčani. Zlasti med najpremožnejšimi je bila toaleta pomemben del vsakodnevnih opravil, preparatov, ki so jih uporabljali za vzdrževanje higiene in prijetnega videza, pa so poznali celo vrsto. To v deželi, kjer so za mrtve poskrbeli z balzamiranjem njihovih posmrtnih ostankov, pravzaprav ni bilo nič neobičajnega, pa čeprav so večji del dragocenih dišav morali uvažati iz drugih dežel. Med njimi je imela pomembno mesto tudi sivka, ki so jo med drugim uporabljali kot enega od preparatov, potrebnih za mumificiranje umrlih.

 

Starodavni uničevalci Ehnatonovega izročila s kladivi in dleti niso mogli v celoti uresničiti ukazov faraonov, ki so neposredno sledili Ehnatonu in ki so hoteli krivoverskega kralja prepustiti popolni pozabi. Izpod sipkega rumenega peska, ki je v dolgih stoletjih po propadu ene najstarejših civilizacij, skril dobršen del njene kulture, se vedno znova razkrivajo spomeniki, ki pričajo o ljudeh, ki so živeli tod. Tudi o Ehnatonu in njegovi ljubljeni Nefretete, ki je bila najsijajnejša ženska svojega časa, so se v obliki umetnostnih spomenikov ohranila pričevanja o njunem življenju in delu, o njunih namerah in pričakovanjih, celo nekaj intimnih podrobnosti iz njunega življenja. Vrsta zelo razpršenih drobcev sicer, ki pa vsaj deloma osvetljujejo njuni vlogi v življenju Egipta izpred približno 3.500 let.

 

Kljub veliki časovni odmaknjenosti in raztresenim dokumentom jima je mogoče dokaj natančno določiti mesto v zgodovini, dovolj pa je tudi podatkov, da je z nekaj pisateljske domišljije mogoče zapolniti pričevanjske praznine in oživiti njuno življenje, življenje njune družine in njunih najpomembnejših sodobnikov, s katerimi sta sooblikovala družbo. To priložnost je izkoristila vrsta piscev, od katerih niso bili vsi egiptologi, so si pa vsi delili zanimanje za egipčansko zgodovino. Tako so si zlasti ob koncu 20. stoletja do bralcev utrle pot številne knjige biografskega značaja, večina med njimi pa se umešča v tisto spretno napisano zvrst literature, ki je nekakšna mešanica detektivskega in kriminalnega žanra, tistega pač, ki dandanes pritegne tiste bralce, ki sploh še sežejo po knjigi oziroma lireraturi. Napetost dogajanja takšnih knjig je v ospredju, klasične literarne vrednote pa močno skrščene ali jih sploh ni. Branje za kratek čas pač, a to je navsezadnje bolje kot nič. Če bralcu ob vsem tem ostane še nekaj zgodovinske razsežnosti takšne literature, toliko bolje.

 

Nefretete s svojo lepoto, ki jo pesniki označujejo kot hladno, ni očarala le svojih egipčanskih rojakov, ampak je njen sloves segal vse do mogočnih egipčanskih sosedov, s katerimi so bili sicer pogosto v vojnah in desetletnih ali celo stoletnih sporih. Ampak, če je bil njen sloves v njenem času omejen na Afriko in bližnjo Azijo, je tri tisoč let pozneje, ko so na začetku 20. stoletja našli njen doprsni kip, obšel ves svet, njena vzvišena, dolga stoletja pozabljena podoba, pa je postala eden najprepoznavnejših likov starega Egipta. Dobro zavarovana pod steklom v berlinskem muzeju z enim očesom (drugo je poškodovano in ga iz arheoloških etičnih razlogov nočejo dodati, kar sicer ne bi bilo težko storiti) strmi v nepregledne procesije množic, ki se valijo mimo nje.

 

To podobo smo si torej izbrali za zaščitni znak sivkinih izdelkov in jim s tem dali – tako si vsaj želimo – enako odličnost, kot jo ima nepozabna kraljica.
Zakaj je za nas na spletni strani Sivkin dotik pomembna njena zgodba in zgodba njenega moža? V prvi vrsti zato, ker je navkljub razmeroma skopim dokumentiranim pričevanjem v vsej dvatisočletni evropski zgodovini po Kristusu izzivala pozornost, s katero se lahko meri le malokatera ženska v človeški zgodovini. Ni bila le žena faraona, utelešena boginja na zemlji, ampak bržkone tudi sovladarka, ki je aktivno sodelovala v političnem delovanju svojega moža. To v njunem času ni pomenilo le državotvornih aktivnosti – kako državotvorne so bile in uspešne, je drugotno vprašanje – ampak tudi aktivno vlogo v religioznem življenju egipčanov.

 

Zakaj je za nas na spletni strani Sivkin dotik pomembna njena zgodba in zgodba njenega moža? V prvi vrsti zato, ker je navkljub razmeroma skopim dokumentiranim pričevanjem v vsej dvatisočletni evropski zgodovini po Kristusu izzivala pozornost, s katero se lahko meri le malokatera ženska v človeški zgodovini. Ni bila le žena faraona, utelešena boginja na zemlji, ampak bržkone tudi sovladarka, ki je aktivno sodelovala v političnem delovanju svojega moža. To v njunem času ni pomenilo le državotvornih aktivnosti – kako državotvorne so bile in uspešne, je drugotno vprašanje – ampak tudi aktivno vlogo v religioznem življenju egipčanov.

 

To je že na samem začetku pomembno poudariti, saj je njen mož korenito posegel v tedaj dvatisoč let staro zgodovino Egipta in to na revolucionaren, brezkompromisen in celo brezobziren način, ki je mejil že na prevratništvo. Množico egipčanski bogov – v vsej zgodovini Egipta so jih našteli več sto, čeprav so bili na državni ravni pomembni le nekateri, tisti navečji, ki so bili po njihovem verovanju ‘krivi’ za nastanek sveta, za potek dogajanja na zemlji, za usode ljudi tako za časa njihovega življenja kot tudi za čas po njem, za čas po smrti, za čas odhoda v onostranstvo –, vse te bogove je preprosto ukinil, prepovedal njihovo čaščenje in uvedel enega samega boga, sončnega boga Atona. Ta poseg, ki je z največjo srditostjo skušal s sveta izbrisati za egipčane tedaj bržkone najpomembnejšega boga Amona, je bil v vsej dotedanji človeški zgodovini brez primere in tudi pozneje nima veliko enakovrednih vzporednic. Ne samo to; njegova vera je prepoznana kot prvi monoteizem v vsej človeški zgodovini in to je imelo usodne posledice tudi za krščanstvo, katerega del kulturne dediščine smo tudi mi. Stari Egipt je v tem smislu bolj povezan z nami, kot mislimo.

 

Faraonova lepa soproga Nefretete, katere ime bi prevedeno pomenilo Lepotica je prišla, je bila dejaven del vse te prevratniške zgodbe, ki se je večji del vladavine faraona Ehnatona (17 let) dogajala v Akenatonu, novozgrajeni prestolnici, ki si jo je faraon zgradil zato, da se je izognil vplivni duhovščini, ki je vladala v siceršnjih prestolnicah Egipta, v tistem času v Tebah.

 

Da bi lahko razumeli zgodbo Ehnatona in Nefretete v vsej celovitosti, bo potrebno nekaj več prostora, ki ga bomo namenili prav na teh straneh naše spletne strani, kjer bomo njuni življenjski poti sledili skozi nekaj nadaljevanj. Zgodba o njej in njenem možu naj bo dodana vrednost naše spletne strani in če komu ne bo povšeči, jo mirno lahko preskoči in se osredotoči na naše kozmetične izdelke, ki nastajajo na Krasu v zelo specifičnem prostoru. Je pa dobro vedeti, da je prav Nefretete tista, ki nas je navdihnila in da skušamo in bomo poskušali tudi v prihodnje, blagovni znami Sivkin dotik podeliti odličnost, kakršno si glede na našo karizmatično zaščitnico tudi zasluži.